četrtek, 5. julij 2012

Rdeča

Rdeča barva

Rdeča barva ima zelo pomembno simbolno vlogo v pravljicah. Pravzaprav gre nedvomno za najmočnejšo in najizrazitejšo barvo med vsemi.

Rdeča je barva življenjske moči, odraslosti, ljubezni, pa tudi jeze, sovraštva in ljubosumja.

Rdeča kapica pride na misel takoj ob omembi rdeče barve

V pravljicah rdečo barvo najprej iščemo v Rdeči kapici. Zelo pomembno je, a kapo deklici izroči babica, se pravi oseba s pojemajočimi življenjskimi močmi, ki rdečo, torej barvo življenja predaja vnukinji, v kateri se življenje šele prav prebuja.

Rdeča je barva menstrualne krvi in izgube devištva, zato moramo to barvo vzeti resno. Nič čudnega, da z rdečo označujemo pomembna sporočila in so z njo obkroženi prometni znaki, ki opozarjajo in prrepovedujejo. Rdeča je pač barva, ki je zaradi svoje valovne dolžine (najvišja, človeškemu očesu vidna) najbolj opazna tudi v slabem vremenu.

Rdeča je barva življenja, pa tudi strasti, pohote. Zloglasne četrti rdečih luči so namenjene prav temu: zadovoljevanju poželenja in iskanju potrditve življenja. Če se vrnemo k Rdeči kapici, bi jo prav lahko zamenjali za eno izmed rdečelask, saj rdeči lasje niso zanimivi le zato, ker so v naravi nekaj redkega, posebnega, ampak s z njimi povezani tudi različni miti.

Rdeča barva las naj bi bila zagotovilo boljšega in predvsem pestrejšega spolnega življenja in znan poskus v Nemčiji, ki ga je leta leta 2006 izpeljala psihologinja Christine Baumanns, je pokazal, da so rdečelaske, prave in naravne, v anketah potrdile, da je njihovo spolno življenje bogatejše kot pri rjavolaskah ali blondinkah. Rdeča barva za lase je očitno močan afrodizijak, ki po mnenju psihologov sporoča: Pripravljena sem, voljna sem.", če pa je ženska že oddana, sporoča tudi svojemu partnerju: "Nisem zadovoljna. Iščem kaj boljšega."


Rdeča kapica si svojega pokrivala ne zasluži, saj nanj še ni pripravljena. Mati ji namreč naroči, naj ne zapušča poti, ona pa je seveda ne posluša in težave so hitro tu. Na srečo ji priskoči starejši, izkušenejši, zaščitniški in očetovski lik lovca in deklica dobi novo priložnost.

Rdeča je torej barva zrelosti, kar velja tudi v katoliški cerkvi, kjer se z rdečim pokrivalom kardinali kot najboljši med najboljšimi ločijo od preostalih cerkvenih dostojanstvenikov. Samo oni imajo pravico izbirati papeža kot vrhovnega poglavarja.

Lep primer rdeče barve v pravljicah so tudi rdeči čevlji. V Čarovniku iz Oza so v knjižni predlogi sicer srebrni, a so jih, ker so ravno uvajali barvni film, za potrebe ekranizacije predelali v rubinasto rdeče, so pa v literaturi za otroke znani tudi Rdeči čevlji Hansa Christiana Andersena. Ženska, ki jih nosi, je lahkomiselna, neodgovorna, nespoštljiva in si svoje mesto v družbi zasluži šele, ko se pokesa in spokori.

Ne pozabimo niti na rdeče jabolko v še eni sloviti pravljici. Sneguljčica zaradi zastrupljene polovice jabolka umre in seveda ni naključje, da je zastrupljena polovica ravno rdeča (simbolizira kri, ki pomeni življenje, pa tudi nevarnost).

In za konec še rdeča preproga. Ker je bila rdeča dolga stoletja barva kraljev in velepomembnežev, so ponekod (menda se je začelo v Indiji, v Evropi pa v stari Grčiji), zanje pogrinjali rdečo preprogo, ki naj bi dajala vtis neprekinjenega udobja, kakršnega daje lahko le kraljevk palača ali kočija. Velikaš, ki je živel n relaciji palača, kočija, palača, je seveda z rdečo preprogo ohranjal vtis, da je ves čas varno in udobno obdan z razkošjem, kajti njegove noge se niso niti za hip dotaknile umazanih tal!