sreda, 12. januar 2011

Gozd

Zelo veliko klasičnih pravljic se vsaj delno odvija v gozdu. Razlog seveda ni le preprosto dejstvo, da je bilo v časih, ko so pravljice nastajale, okrog nas bistveno več gozdov kot jih je danes. Gozdovi imajo pomembno mesto v pravljicah predvsem zaradi predstav, ki jih zbujajo v nas, poslušalcih.
Gozdovi so mračni, nevarni, neznani, kot se majhnemu otroku pogosto zdi življenje odraslih. Gozd ni vedno neprijazen, saj v njem lahko naletimo tudi na zanimiva in koristna bitja, a vedno ostaja nepredvidljiv, saj v njih lahko srečamo volkove (Rdeča kapica), razbojnike (Bremenski mestni godci)  ali čarovnice (Janko in Metka). V gozd nas lahko odpeljejo, ker je tako naročila mačeha (Sneguljčica), ali pa kar sam pride k nam (Trnuljčica).
Zdi se, da nas pot v gozd (neznano) vedno pomembno spremeni.

Janko in Metka sta bila v gozd odpeljana kot nebogljena otročiča, a sta se vrnila kot prava zmagovalca v bitki, imenovani življenje. Podobno velja za junake pravljic Mizica, pogrni se, Sneguljčica, Rdeča kapica in številne, ki se morajo v gozdu zares ali vsaj simbolično izgubiti, da bi se našli kot zrele, odgovorne osebnosti, pripravljene za življenjske izzive.




V številnih pravljicah pot do cilja vodi skozi gozd


Gozd po mnenju psihoanalitikov predstavlja nezavedno, pošasti in živali v gozdu so naši nagoni, ki bi jih kot odgovorni odrasli morali znati obvladati (premagati čarovnico, dobiti pomoč od medveda). Junaki v pravljicah so v gozdovih postavljeni pred izzive, na katere odgovorijo pravilno (ali so njihova dejanja pravilna ali ne, seveda določa družba, v kateri je določena pravljica nastala), revežu na primer podarijo zadnji košček kruha ali pol plašča in so za to kasneje nagrajeni, ali napačno, za kar so kaznovani.

Gozd torej predstavlja svobodo v vsej njeni lepoti in grozovitosti.

ponedeljek, 3. januar 2011

Volk

V pravljicah se pogosto pojavljajo živali kot pomočniki ali nasprotniki. Kakšno vlogo običajno odigra volk?

Volk v Rdeči kapici simbolizira moškega, ki kljub na videz razumnemu obnašanju (zna se pogovarjati, prepričevati, pretvarjati) ne zmore nadzirati svojih nagonov (med drugim se tako nažre, da pozabi na previdnost), zato je živalska oblika zanj povsem primerna. Volk je v tej pravljici očitno nasprotnik, simbol divjine, nevarnosti, neznanega.

Toda v nekaterih drugih pravljicah volk nastopa kot pomočnik glavnemu junaku, torej ga poznamo v dvojni vlogi, včasih kot pozitiven in kot negativen lik. To je v skladu s splošnim odnosom ljudi do volkov, saj smo oboji družabna bitja, imamo veliko skupne zgodovine (pomislimo le na način lova, ki je pripeljal do postopnega udomačevanja volkov in nastanka psa), v določenih trenutkih smo si medsebojno pomagali, a bili vedno drug drugemu tudi konkurenca.

Znanih je veliko legend o volkovih, nam najbližja je verjetno tista o Romulu in Remu, dvojčkih, ki ju je vzgojila volkulja in sta ustanovila Rim. Prebrati jo je na primer mogoče tukaj.


Zelo zanimiva je povezava volka z žensko, saj ima po mnenju nekaterih raziskovalcev ravno volk s svojo neukročenostjo, povezanostjo z naravo in živalsko močjo od vseh divjih živali največ skupnega z žensko, ki se rodi z natanko istimi lastnostmi, a jih zaradi družbenih zapovedi zatre in s tem izgubi velik del same sebe. Potemtakem bi lahko rekli, da je Rdeča kapica pravljica o socializaciji (mi boste zamerili izraz udomačitvi?) ženske. Pravljica o divji ženski, ki umre, in deklici, ki se sprijazni z vlogo pohlevnega kužka. Smo zdaj še vedno prepričani, da ima ta pravljica zares srečen konec?