 | |
| Prepoznamo enega najprepoznavnejših slovenskih simbolov? |
V pravljicah se določena števila pojavljajo večkrat od ostalih. Nekatera so za pravljice tako značilna, da jim pravimo kar 'pravljična števila'. Med vsemi je najpogostejše prav gotovo število tri, ki ga najdemo že kar v naslovih: Volk in trije prašički, Trije možički v gozdu, Tri revne deklice, ...) in še pogosteje v vsebini.
Zakaj ravno tri?
Naštejmo nekaj možnosti:
1. Število tri v številnih religijah simbolizira popolnost. Če sta dva par in s tem tvorita neko nasprotje (moški - ženska, vroče - mrzlo, dan - noč, ...) je trojka očitno nad dvojko, saj nasprotje presega, ima moč združevanja, iz dveh točk lahko naredimo le črto, iz treh že lik. V krščanstvu poznamo Sveto trojico, podobna troedinost je znana v hinduizmu in budizmu, stari Grki so poznali tri gracije in tri furije, celo nekatera ameriška indijanska plemena so izdelala svoj tridelni model sveta, ki je presenetljivo podoben nam najbližjemu krščanskemu: zgoraj, spodaj in vmes, nebesa, pekel in vice, kar nas pripelje do naslednje točke.
2. S številom tri lahko pregledno razdelimo marsikatero celoto, na primer čas (preteklost, sedanjost, prihodnost), prostor (levo, desno, na sredi), zgodbo (uvod, jedro, zaključek) ...
3. Številka tri je za pripoved zanimiva vsaj iz treh (ja, nalašč) razlogov:
- omogoča stopnjevanje (hiter, hitrejši, najhitrejši ali bakren, srebrn, zlat), kar daje napetost zgodbi in v poslušalcu zbuja pričakovanja (čeprav pričakuje, da bo uspelo šele tretjemu bratu, že iz poskusov prvih dveh poskuša sklepati, kako se bo zgodba razvila)
- omogoča ponavljanje (ko se nekaj v zgodbi trikrat ponovi, je jasno, da o dogajanju nima smisla več razpredati, saj se je že razvilo do skrajnosti, ali pa je junak opravil s toliko ovirami, da mu tudi morebitne dodatne ne bodo več predstavljale omembe vrednih izzivov), a brez zavlačevanja z nepotrebnim naštevanjem
- daje ritem (če se nekaj zgodi dvakrat, je lahko naključje, če se trikrat, je pravilo), kar je znano tudi iz matematike (za ugotavljanje zaporedij potrebujemo tri števila, saj iz dveh še ne moremo sklepati, kam se bo zaporedje razvilo) in glasbe (pomislimo le na akorde, ki jih tvorijo vsaj trije toni).
4. Psihoanalitiki so poudarjali moč številke tri, ki jo ima ta na otroka. Otrok med odraščanjem počasi spoznava svet, v katerem najprej dojema sebe v odnosu z okolico in nato s posamezniki, kjer najpomembnejšo vlogo igrata mati in oče, on pa je tretji. Prav zato so v pravljicah za otroke običajno glavni junaki najmlajši, saj se otroški poslušalci z njimi najlažje poistovetijo. Posebej so jim simpatični, če so povezani s kakšno fizikalno oviro, kot je na primer najslabši konj za na pot, saj se otroci ob spoznavanju sveta nenehno zavedajo, da so majhni, nebogljeni, šibki, nevedni, se pravi, da jih pestijo številne pomanjkljivosti.
5. Številka tri je zelo zanimiva z dramskega vidika. Klasičen primer zapleta, ki že v osnovi veliko obeta, je ljubezenski trikotnik. Dokler govorimo o paru, lahko ugibamo le o srečnem ali nesrečnem razpletu, ko so v igri trije, je jasno, da bo vsaj eden potegnil kratko. Bralec uživa v ugibanju in številnih presenečenjih, ki mu jih lahko pisec ob tem pripravi. Mimogrede: v shakespearjanskem gledališču je bila publika menda razdeljena na tri dele: pred, levo in desno od odra, zato so igralci pogosto nagovarjali vsak del publike posebej, se pravi, da je bila na delu spet pripovedovalska trojka.
Številka tri torej lahko pomeni marsikaj, a v pravljicah jo zagotovo brez težav povežemo z vztrajnostjo, saj mora junak za uspeh nekaj trikrat ponoviti, premagati tri naloge ali pa se nalog lotijo trije junaki, ki dejansko vsi skupaj upodabljajo le enega na različnih stopnjah razvoja. Prav zato je pravljica o treh prašičkih v svoji najstarejši različici (prva dva pujska volk poje) vseeno pravljica s srečnim koncem (otroku je jasno, da se je zanj, ki je vendar tretji in se prepozna le v tretjem pujsku, vse dobro razpletlo).
Ni komentarjev:
Objavite komentar