sobota, 12. november 2011

Pravljično število sedem

Številka sedem je ob številki tri najpogosteje omenjana kot pravljična. V pravljicah se zares zelo pogosto pojavlja. Naštejmo nekaj primerov:

Naslovi Grimmovih pravljic: Sneguljčica in sedem palčkov, Sedem krokarjev, Sedem Švabov, Volk in sedem kozličkov.

V pravljicah se pojavljajo sedemmiljski škornji, pogumni krojaček ubije sedem muh na en mah, Sinbad gre na sedem potovanj ...

Analitiki so šteli in odkrili, da se številka sedem v Grimmovih pravljicah (mimogrede, v času življenja bratov Grimm je izšlo sedem izdaj) dejansko pojavlja pogosteje od vseh ostalih številk, kar 161-krat, medtem ko, denimo, šestico najdemo le 90-krat in osmico 24-krat.

Tudi v Bibliji je sedmica priviligirana, saj se pojavi kar 320-krat (šestica 199-krat in osmica 117-krat), izvemo na primer, da je bil svet ustvarjen v sedmih dneh, naštetih je sedem smrtnih grehov (jezo, pohlep, lenoba, ponos, poželenje, zavist, požrešnost), beremo o sedmih nadlogah, sedmih pečatih, sedmih zakramentih, sedemkrat so obkrožili Jeriho ...

Sedem antičnih čudes

































Zakaj ravno sedem?

Ena izmed boljših teorij govori o poganskem izvoru sedmice. Kot je znano, je krščanstvo v svoje nauke in zapise spretno vpeljevalo številne poganske običaje, kar je zagotovo eden poglavitnih razlogov za uspešen razvoj krščanske vere.

Ljudje so si pri iskanju odgovorov na različna vprašanja od nekdaj pomagali z nadnaravnimi bitji. Zavedali so se (vsaj megleno) pomena Sonca in Lune, pa tudi planetov, vidnih s prostim očesom. Ker jih je bilo kskupaj sedem, je bilo tudi bogov sedem (Egipčani so imeli sedem bogov, Perzijci sedem svetih konj, jogiji sedem čaker ...), v Islamu je znanih sedem nebes, seveda astrologom ob merjenju časa ni preostalo drugega, kot ugotoviti, da je v tednu ravno sedem dni ...

Moč števila sedem se je še okrepila z razglasom papeža Gregorja Velikega v 6. stoletju, ko je trem božjim krepostim (vera, upanje, ljubezen) dodal še štiri posvetne (pogum, pravičnost, preudarnost in zmernost), ki se lahko uprejo že naštetim sedmim smrtnim grehom.

Seveda lahko najdemo kopico posebnosti, povezanih s tem praštevilom, od dejstva, da je sedmica najpogostejši rezultat metanja dveh kock (za to je zaslužna statistika, ne mistika) in sedem vsota pik na nasprotnih ploskvah igralnih kock (tako so pač zasnovane), do matematičnih čirečar v vektorskih prostorih ali deljenju s sedmico.

Že dolgo nazaj sem nekje bral, da je sedem število, ki ga največ ljudi lahko oceni na pamet brez posebnega štetja. Če nekdo na hitro vidi skupino predmetov, bo pri sedmici še lahko pravilno povedal, da jih je sedem, pri osmici pa se bo že bistveno večkrat zmotil. Morda gre torej le za povsem fiziološki domet našega kratkoročnega možganskega pomnilnika. Pri številki, večji od sedem moramo pač preklopiti na 'trdi disk'.

Dejstvo je, da smo se ljudje skozi zgodovino marsikdaj številki sedem tudi prilagodili: sedem svetovnih čudes bi bilo prav lahko osem ali dvanajst, sedem morij je bilo včasih eno samo, danes pa jih poznamo neprimerno več, sedem celin poznajo v ZDA (kjer ob Antarktiki štejejo posebej Severno in Južno Ameriko), nas pa so še učili o petih, kar je mogoče razložiti tudi s tem, da je krščanska vera v ZDA precej bolj prepletena s šolskim sistemom, kot je bila (in je še vedno) pri nas.

Če poskušam povezati sedmico v pravljicah (poganske) s sedmico v religiji (korak naprej od poganskega), lahko omenim kar pravljico Janko in Metka, v kateri že nepoučen bralec najde kopico namigov na krščansko vero (bele ptice, ki vodijo zablodela otroka, prečkanje vode ob povratku domov, obračun s predstavnikom poganstva v ognju ...), ki je tako globoko zaznamovala Grimma, da sta starejšo, francosko verzijo, predelala tudi v enem, vsaj kar se simbolike števil tiče, bistvenem elementu - v francoski različici je bilo otrok sedem.

Sedmica je verjetno v pravljicah in vraževerju tako pomebna, ker predstavlja relativno veliko, vendar še ne nepredstavljivo številko. Sedem let nesreče se sliši grozno, a je še vseeno znosno. Ker se v pravljicah, podobno kot v številnih religijah nenenehno poudarja vztrajnost in potrpežljivost, je sedem torej več kot primerna številka.

Ker pa se tudi pravljice sčasoma kultivirajo, lahko že na primer v Andersenovih pravljicah najemo številko sedem bistveno težje. V tem trenutku se domislim le sedmih bratov v Divjih labodih.

Svet se spreminja, in sedmica, kot kaže, nekoliko izgublja svojo moč.