Simbolni pomen mlinarja v pravljici (in še kje)
Kdor je prebral veliko pravljic, je gotovo opazil da se nekateri poklici ali družbeni položaji pojavljajo precej pogosteje od drugih. Kralj je verjetno najlepši primer med vsemi. No, mlinar ima tudi kar pomemben položaj, s katerim pa se, vsaj po literaturi, ki sem jo preletel, nihče ni posebej resno ukvarjal.
Kaj pomeni, če na primer, sanjamo o mlinarju? Sanjske knjige pravijo, da to pomeni povečano željo po uspehu. Se pravi, da si želimo napredovati v finančnem smislu ali pa splezati na višje mesto v družbi. Enako velja za sanje o mlinu. Sanje o porušenem mlinu pa so razbite iluzije o uspehu ...
Poklic mlinarja je med nastarejšimi na svetu in priimek Mlinar (Miller v angleško govorečem svetu, Mueller v nemško govorečem,...) med najpogostejšimi. Mlinar ni bil navaden dninar ali hlapec. Imel je lastnino in znanje in od njega je bilo neposredno odvisnih kar nekaj družin, morda celo za več vasi prebivalstva. Čeprav svojega žita morda niti ni imel, je mlel drugim in jim to tudi primerno zaračunal.
Če je bilo dela veliko, je imel pomočnike, ki so lahko delali le v mlinu, ali pa z različnimi tovornimi živami prevažali žito v eno in moko v drugo smer. Mirno lahko rečemo, da mlini spadajo med najstarejše tovarne na svetu in v številnih jezikih se celo tovarne izdelkov, ki nimajo zveze z žitom, imenujejo mlini (na primer papirniška ali tekstilna industrija).
Na nek način je torej mlinar vmesni člen med fevdalnim in kapitalističnim sistemom. Morda tale zanimivost ... V italijanskem mestu Ivrea vsako leto poteka festival v čast mlinarjevi hčeri, ki se je menda v srednjem veku uprla lokalnemu plemiču. Ta je želel izkoristiti pravico prve noči, a mu je smela nevesta odsekala glavo. v spomin na ta dogodek vsako leto priredijo priljubljen festival, katerega osrednja točka je bitka s pomarančami.
Zakaj ravno s pomarančami, ki pod Alpami ne rastejo, ni znano (uvažajo jih s Sicilije), je pa včasih šlo za obmetavanje z jabolki, se pravi s preostanki ozimnice. To morda pomeni, da se sprememba v družbi (mlinar se upre vojvodu) povezuje s pomembno zamenjavo zime s pomladjo.
Mlin je seveda tudi neposredno povezan s kruhom, ki je prav tako izjemno močan simbol, a ostanimo zaenkrat pri mlinarju, ki simbolizira neke vrste prehod. Je vsekakor v boljšem, celo mnogo boljšem položaju od večine prebivalstva, a še vedno ni gospod. Ker pa ima z gospodo vendarle opraviti več in na drugačnem nivoju od večine prebivalstva, mnogim predstavlja simbol napredka in boljšega življenja.
V pravljicah se najprej domislim Špicparkeljca, pravljice, ki se v angleško govorečih deželah pogosto prevaja kar kot Mlinarjeva hči. Tamkajšnji mlinar sreča kralja, kar je simbolno srečanje denarja in moči. mlinar je morda celo bogatejši od kralja, a še vedno hlepi po nedosegljivem in v želji, da bi v kralju vzbudil ljubosumje, blekne, da zna njegova hči iz slame spresti zlato.
Kralj jasno odgovori z grožnjo, vsi vemo, kako se nato zadeve zapletejo in razpletejo, bistveno pa je, da na položaj mlinarja gledamo kot na nek vmesni člen na poti iz ljudskega sloja v elitno druščino. Mlinarju to ne uspe, zato pa toliko bolje njegovi potomki. Vendar ne brez tveganja ...
Podobno vlogo lahko najdemo tudi v Obutem mačku, kjer se zgodba začne z mlinarjevo smrtjo. Za seboj pusti mlin, osla in mačka, prav slednji, ki za samo proizvodnjo ni nujno potreben, pa omogoči najmlajšemu sinu družbeno napredovanje. Mačko lastnik namreč ne le obogati, ampak se tudi poroči s princeso.
Mlin se je torej v obeh primerih pokazal za neko sredstvo, morda celo sprožilec, a po svoje tudi oviro. Lastnik ne napreduje, a se zato priložnost ponudi mlinarjevemu otroku.
Ker je Obuti maček ena redkih znanih pravljic, ki sta jih Grimma izbrisala iz svoje zbirke, je pošteno povedati, da Špicparkeljc ni edina njuna pravljica z mlinarjem. Pri nas sicer nimamo prevedene, pa tudi naslova se zdaj ne spomnim, a objavila sta tudi svojo različico, kjer mlinar trem hlapcem (ne sinovom) obljubi mlin, če mu kateri od njjih pripelje dobrega konja.
Spet je najmlajši tisti, ki zmaga, pri tem pa mu pomaga mačka, ki je v resnici začarana princesa. Zanimivo, a logično: na koncu zmagovalec mlina ne prevzame, saj bo raje živel v gradu s princeso (ki je a koncu odčarana). Mlin torej v nobene primeru ni cilj, cilj je grad, mlin pa je lahko sredstvo, iskra, ki sproži za pravljico tako značilno transformacijo, pa tudi ovira.
Lep primer vloge pomočnika pri transformaciji je mlinar v Volku in sedmih kozličkih, ko z moko počrni tace volku, ta pa nato z videzom poskuša prelisičiti mladiče, da bi mislili, kako imajo opravka z damo (višji sloj) in ne z zverjo (nižji sloj). Transformacijo, podobno tisti v Špicparkeljcu, najdemo še v Razbojniški hčeri in Deklici brez rok, kjer mlinarja prav tako v življenjsko nevarnost spravita svoji hčeri.
Manjšo, a vseeno tokratni teoriji prikladno vlogo, ima mlinar v Malem kmetu (tudi tega v slovenskem prevodu nisem zasledil, je pa na voljo Andersenova pravljica o Velikem in malem Miklavžu, kjer so dogodki skoraj identični - ja, Andersen je v svojih zgodnejših poskusih v glavnem prepisoval -, le dramsko je zgodba malo bolj dodelana in brez mlinarja ). No, v Malem kmetu se junakova transformacija prav tako zgodi pri mlinarju.
Še ena skoraj neznana pravljica bratov Grimm ima naslov Solata. Tu ima mlinar le epizodno vlogo, a vendar prav pri njem pride do končne transformacije vseh treh ključnih likov v zgodbi. Lovec se bo poročil, čarovnica umrla in njena hči bo lovčeva nevesta (vmes pa so vsi trije nekaj časa osli).
Da je mlin lahko ovira, potrjuje najbrž rek o mlinskem kamnu, ki ga (še vedno smo pri Grimmih) tako slikovito spoznamo v Brinovem drevesu (skoraj prepričan sem, da se dobi v slovenščini, a bo treba pobrskati med starejšimi izdajami, saj je zgodba celo za Grimmove pravljice precej, ekhm, sočna).
Verjetno bi lahko naštel še nekaj pravljic o mlinih, v katerih straši in predstavljajo dobro priložnost za preizkus junakovega poguma, kar je tudi korak k zrelosti, a menda sem podal dovolj snovi za razmislek. Mlinarji so v pravljicah pogosti in pomembni. Bodite torej pozorni nanje.