Žaba

V pravljicah se žabe pojavljajo pogosto, njihova vloga pa ni niti izrazito pozitivna, niti negativna. V klasičnih pravljicah, med katerimi je gotovo najbolj znana Žabji kralj  (v angleščini ga običajno prevajajo z Žabji princ, kar je verjetno korektnejši prevod) bratov Grimm žabec simbolizira plodnost in spolnost.

Žabec za kraljevo mizo

Princesino zavračanje žabca psihologija razlaga s procesom odraščanja in postopnega spejemanja spolnosti. sprva je žabec ne zanima, nato do njega čuti odpor, a ko odpor premaga, v žabcu najde princa, s katerim se lahko poroči in si omisli družino. Čeprav sta brata Grimm v kasnejših različicah te pravljice črtala že samo omembo postelje, ne smemo pozabiti, da je bila ena izmed žabčevih zahtev spanje v prineskini postelji, in da je starejših inačicah (tudi pred Grimmoma) to tudi storila.
Seveda tudi ni naključje,  da je prav žaba tista, ki v Trnuljčici prinese novico kraljici, da bo po dolgotrajnem čakanju na otroka končno postala mati.
Žabe so starodavni simbol spolnosti in sreče. V egipčanski mitologiji je bil pojav žab povezan s poplavami Nila, po katerih je prst postala rodovitna in okoliško prebivalstvo se je lahko zaneslo na pridelek. Eden starih egipčanskih bogov je bil upodobljen kot žaba, žabe so ena izmed nadlog, s katerimi je bog kaznoval faraona, ki ni držal dane besede Mojzesu, da v zgodbah simbolizirajo spolnost in plodnost v povezavi z odraščanjem (v Žabjem kralju s prevzemanjem odgovornosti, saj je bistvo pravljice, da je treba držati dano besedo), pa je verjetno povezano z njihovo preobrazbo, ki je v primerjavi z nam bolj domačimi sesalci precej bolj nenavadna.
Po starodavnem kitajskem verovanju žaba simbolizira srečo, tudi na Škotskem je še živ običaj podarjanja žab ob vselitvi v novo hišo ali postavljanja kamnitih žab v vrt.
Sodobna biologija uvršča žabe med najzanesljivejše pokazatelje kakovosti okolja. Ker so občutljive, v primeru onesnaženja izginejo med prvimi živalmi. Kadar se torej srečamo z žabo, bodimo veseli!