Kolovrat

Kolovrat v pravljicah - simbolni pomen kolovrata in vretena

Na pamet se lahko spomnimo vsaj dveh znanih pravljic, kjer kolovrat igra pomembno, celo usodno vlogo. To sta seveda Trnuljčica in Špicparkeljc.

Pri Trnuljčici je prerokovano, da se bo pri petnajstih (ali šestnajstih, ali celo dvanajstih, odvisno od verzije) zbodla in umrla (zaspala).

Pri Špicparkeljcu mora mlinarjeva hči iz slame napresti zlato, sicer bo umrla.

Obakrat s kolovratom.

Že ti dve pravljici nam dajeta misliti, da so kolovrati, vretena in predenje povezani s smrtjo. Še več - povezujejo življenje in smrt.

Sojenice, pri Grkih Mojre, pri Rimljanih pa Parke, pletejo niti človeških življenj

Brata Grimm sta podpirala teorijo o povezavi pravljic z miti. Pravljice naj bi bile zgolj nekakšni odmevi starodavnih mitov in med temi se v različnih delih sveta nenehno pojavljajo skrivnostne predice, ki so povezane z življenjskimi usodami ljudi.

Kloto, Lahezis in Atropa so si delo razdelile, kot je bilo tudi sicer v navadi. Ena je predla, druga vlekla in zadnja prerezala nit. Če kar ostanemo v Grčiji, seveda lahko omenimo Aridano, ki je z nitjo pomagala Tezeju preživeti smrtonosni labirint in srečanje z Minotavrom. Potem je tu Arahna (Arahne), ki se je neprevidno postavljala s svojim mojstrstvom v tkanju. Ker Atena, boginja tkanja (med drugim), ni prenesla konkurence, jo je spremenila v prvega pajka (latinsko ime vseh pajkovcev je Arachnida) Spomnimo se, kako si je Odisejeva žena s pletenjem kupovala čas do vrnitve soproga in odvračala snubce. In tako naprej. S predenjem so povezana številna mitološka bitja, pri Slovanih na primer rusalke, nagajive vodne vile, ki so spečim ženskam kradle šivalni pribor.

V pletenju in predenju je bilo že od nekdaj nekaj skrivnostnega, magičnega, praviloma pa je bilo povezano z ženskami. Zanimivo je, da gre pri tem za dejavnost, ki je bila tradicionalno primerna za ženske iz vseh družbenih slojev, kar prav tako daje vretenu nekakšno povezovano vlogo.

Poleg tega nekateri razumejo vreteno kot simbol premoči moškega nad žensko, kar ponazarja tudi sicer že opuščeni običaj prenašanja vretena na čelu poročne procesije v nekaterih krajih po svetu. Vreteno pa ni le simbol ukročene žensk (povezava prebadanja prsta pri Trnuljčici s spolnim odnosom je Freudu samoumevna), ampak tudi ustvarjalnosti in fantazije, saj z vretenom lahko 'napletemo' nekaj novega, neko novo resničnost. Tudi pri nas poznamo izraz, da je nekdo 'napletal in napletal'ali 'kar nekaj pleteničil', ki ga uporabljamo, če hočemo povedati, da si je nekaj izmišljeval.

V Špicparkeljcu je to povsem očitno. Dekle je tisto, ki si z vretenom ustvarja novo življenje (čeprav ob tem nenehno tvega svoje in kasneje otrokovo življenje), Špicparkeljc je zgolj posrednik. Ko se ga znebi, je svobodna in v svojem življenu lahko tudi zares uživa.

Zato nikoli in nikdar ne podcenjujmo moči, ki je daje kolovrat.